Takrat leta 1986 sem na morju zvedel da je sestra kupila psa, vse kar sem vedel je da je nekakšen Španjel, podoben Koker španjelu. Ko sem prišel domov sem zagledal kužka z velikimi uhlji  Že od majhnega je Aba kazala veliko želo za igro in posebej je vedno imela željo da naredi nekakšno neumnost. Pri Angleških springer španjelih se ve da im ni boljša stran ubogljivost, to ni bilo toliko hudo razen v primerih ko smo je pustili z vrvice da svobodno teče, potem nam je preostalo samo neskončno klicanje "Aba pridi, Aba pridi, Aba PRIDI...", Aba se je samo obrnila, pogledala in kot da se je vprašala "Koga oni kličejo?"

Aba je že od prvega dneva pokazala da ne bo navadni pes, ampak da bo najlepša v svoji kategoriji. Tako smo na sestrino idejo, odpeljali Abo na prvo razstavo psov v Sombor leta 1987. Po nekoliko urah vožnje v Fičkotu (zastava 750) nas štirje in Aba smo se pripeljali v Sombor..

Tristo psov in isto toliko lajanj, tudi Aba je vsakega "pozdravila". Rezultat prve Abine razstave je bil da je postala

PRVAK RAZREDA MLADIH z oceno ODLIČEN. Po prvi zmagi se ni umislila in je na vrsti bila prva Abina razstava v elitni konkurenci, z lahkoto je opravila z konkurenco in je prvič postala CAC-YU, Aba je leta 1988 u Vukovarju postala Prvak Jugoslavije normalno spet z oceno ODLIČEN. Potem je leta 1989 v Zagrebu postala Mednarodni prvak ali CACIB.

Aba je iz dneva v dan postajala vse pametnejša in edino še ni govorila. Njen prostor za spat ni bil na tleh, ampak na postelji, Imeli smo par poskusov da Abo naučimo da spi na tleh, ampak se je vse končalo z njenim pogledom... VZEMI ME NA POSTELJO.

Aba ni izbirala hrano, pojedla je vse kar joj je prišlo pod zob in tudi vse kar je dobila. Takoj ko je zavohala hrano je že bila zraven in je normalno da je vsaki njen prihod bil uspešen.

Potem so nastopili trenutki ko je bilo že jasno da bomo morali zapustiti Banjaluko in se preseliti v Ljubljano, ampak v nobenemu primeru se ni postavljalo vprašanje kaj bo z Abo kjer je vsem bilo jasno da Aba gre z nami. Tako se je tudi Aba preselila v Ljubljano in je skupaj z menoj spoznavala. Vedel sem tudi da kadarkoli pridem domov bo.. "MAŠE REPOM KAD SE KASNO VRATIM JA..."